|
|
Ime občine Občina Kozje
Polni naslov Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje
Najpomembnejše kmetijske panoge
1. reja govedi • 2. vinogradništvo in sadjarstvo • 3. pridelovanje žit in
drugih poljščin
Kmetijske zadruge KZ Šmarje pri Jelšah z.o.o., enota Kozje, Kozje
134, 3260 Kozje, tel: 03/580-11-77, faks: 03/580-11-77, g. Andrej Tacer,
direktor
Občinske spodbude za razvoj kmetijstva proračunska sredstva za
regresiranje, subvencije in dotacije v kmetijstvu;
Kulturni domovi, kulturni centri
Kinodvorana Kozje, Kozje 34, 3260 Kozje
Najpomembnejše tradicionalne kulturne prireditve Glasbeno poletje na
gradu Podsreda, kraj: Podsreda • Pod cvetočo drnulo, kraj: Lesično, 12. mesec •
Revija kozjanskih pevskih zborov, kraj: Kozje, 5. mesec
Športne ustanove (zavod za šport)
Medobčinska športna zveza, Aškerčev trg 11, 3240 Šmarje pri Jelšah, tel:
03/582-11-11
Športne dvorane telovadnica v OŠ Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje,
tel: 03/809-05-10, faks: 03/809-05-10 • Telovadnica v OŠ Lesično, Lesično
5b, 3261 Lesično, tel: 03/580-51-08, faks: 03/580-51-08
Tradicionalne športne prireditve nacionalnega pomena Otroška atletska
olimpijada, kraj: Kozje, 5. mesec
Lokalni tisk občinsko glasilo: Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje, tel: 03/580-01-40, faks: 03/580-10-75, e-pošta: obcina1.kozje@siol.net, g. Roman Gradišek
Gričevnat subpanonski svet med Voglajno, Savinjo, Savo in Sotlo bi lahko geografsko korektno razdelili na Rogaško-Voglajnsko podolje na severu ter Posotelje na jugu. Po drugi svetovni vojni pa se je za to območje uveljavil izraz Kozjansko, po kraju Kozje v dolini Bistrice, desnega pritoka Sotle. S tem poimenovanjem so pravzaprav le sledili medvojnemu poimenovanju partizanskih enot (Kozjanska četa, Kozjanski bataljon, Kozjanski odred). Obširni gozdovi pod Bohorjem, Lisco in Velikim Kozjem so namreč med vojno nudili zavetje partizanskim enotam in omogočali njihove številne akcije. Ni pa to bilo prvič, da se je izkazal uporniških duh tukajšnjih prebivalcev. Že med hrvaško-slovenskim kmečkim uporom leta 1573 so se kozjanski kmetje pridružili vstaji. Prav tod, po dolini Sevnične, med Lisco in Bohorjem, je vodil Ilija Gregorič svojo kmečko vojsko naprej prek Planine pri Sevnici do Bistrice ob Sotli, kjer je bila krvavo poražena, njen vodja pa ujet in odpeljan v Gradec.